Začetki niso enostavni. Nalašč nisem zapisala »začetki so težki«, ker je to odvisno od perspektive posameznika in je dober nastavek za nadaljnje razmišljanje. Podobno kot na pol poln/prazen kozarec.

Torej: Na začetku je ideja. Lahko, da je samo vaš preblisk, ki ga še nikomur niste zaupali. Niste prepričani, če je ideja dobra ali ne, potem je tukaj še gora pomislekov in podobno. Vse to je ok. Neka raziskava je celo pokazala, da je ideja vredna samo 30%, ostalih 70% pa je kvalitetna izvedba. Potem ne veste, kako začeti, kje pridobiti finance, kako urediti zadeve z izdajanjem računov, kje nabaviti material, kako določiti ceno, kako se promovirati, kako se poimenovati, kje izdelati logotip, kako narediti spletno stran, kje najti primerno embalažo, kako urejati socialna omrežja, kje najti dobro računovodjo, kako do prvih kupcev in še ogromno drugih vprašanj.

Z vami bova podelili nekaj nasvetov, ki so se pri nama pokazali za zelo pomembne in verjameva, da bi lahko vsakomur olajšali začetek podjetniške poti.

PREVERITE SVOJO POSLOVNO IDEJO

Zapišite si svoj koncept: Kaj, zakaj, kako, za koga… In nato preko spleta preverite, ali kaj podobnega že obstaja. Še bolje bi bilo izdelati vsaj približen poslovni načrt.

Pozor – veliiika možnost obstaja, da boste našli nekoga, ki vašo idejo (ali pa nekaj zelo podobnega) že uspešno izvaja. To vam ne sme vzeti motivacije. Zagotovo se vaši ideji v nečem razlikujeta. In to stvar izpostavite. Konkurenca je lahko zelo dobra, saj vam daje nenehno motivacijo po izboljšanju in razvijanju. Verjamem, da je to včasih težko sprejeti, ampak je res. Glavo gor!

IZDELAJTE PROTOTIP IN SPRAŠUJTE

Zelo enostaven prototip je lahko zelo pomemben pripomoček pri predstavljanju vaše poslovne ideje drugim. Pokažite ga ljudem, katerim zaupate. Razširite ta krog ljudi in jim pošljite ankete, morda s fotografijami. Postavljajte jim vprašanja, na katera sami ne veste natančnih odgovorov. Kljub vsemu pa ostanite zvesti sebi. Naj vam bo končni izdelek v ponos.

POIŠČITE SVOJO EKIPO

Lažje je delati v dvojici. Seveda pride do konfliktov, ampak vse se da rešiti. V ekipi vedno pride do novih idej, takih, do katerih sami morda nikoli ne bi prišli. Bolj je zabavno. Stroški se razpolovijo. Imaš nekoga, ki točno razume, kaj preživljaš. Ekipe so seveda različno velike. Če sami niste vešči v programiranju, boste za svojo spletno stran verjetno potrebovali računalničarja. Oblikovalca/ko? Tiskarja/ko? Izberite ljudi, ki razumejo vaše prošnje in so vam na voljo tudi ob čudnih urah 🙂 .

FINANCEEEE

Preverite na svoji občini, obrtni zbornici, podjetniškemu skladu…. Ali so na voljo kakšne subvencije ali zagonska sredstva. Če ne zdaj, pa morda v prihodnosti.

MREŽENJE

Najdite ljudi, ki so tako kot vi na samostojni poti. Pogovarjajte se, izmenjujte mnenja. Zagotovo lahko eden drugemu zelo pomagate, pa četudi gre za čisto banalne stvari, kot na primer, kje dobiti kvalitetno in neškodljivo lepilo. Take vzajemne male pomoči so neprecenljive. Lahko si podobno misleče najdete tudi preko spleta. Na Facebooku je v ta namen recimo bila ustanovljena skupina »Od hobija do biznisa«, v kateri so zelo aktivni in koristni. Več glav več ve 😉 .

NIKOLI NE OBUPAJTE

Res nikoli. Seveda pride do nihanj. Ampak na vas je, da se vedno znova poberete, bodrite, razvijate, izobražujete in greste naprej. Boljši in s svežo energijo. Verjemite vase, to je zelo pomembno. To je osnova za uspeh.

Tako. Pa sva natrosili nekaj malih modrosti. Res pa je tudi, da se boste največ naučili sami preko lastne raziskave ter vzponov in padcev. To pa tako ali tako velja za življenje na splošno 🙂 .

Kar se pa naju tiče, pa lahko prišepneva, da imava čez poletje v planu veliko novosti. Vse ob svojem času 😉 .

Želiva vam nepozabno poletje, čim več izletov, obiskov zabav, morja, gora in prireditev.

Na svidenje kmalu!


V teh dveh mesecih se je zgodilo ogromno stvari… Novih in starih projektov in projektkov, zamisli in idej. Vadb in dogodkov. In vsi ti prazniki, ki so bili vmes. Veliko prijateljev je imelo rojstne dni. In najpomembnejše: popustil je mraz. In sorazmerno s temperaturami je narastel tudi nov zanos, sveža energija. Morda je krivo to, da je v zraku čutiti bližajočo se pomlad.

Paketki so še vedno center dogajanja. Izdali sva pa enega čisto novega, ki se imenuje »Vesela penzija«. To je paket, poln pripomočkov za katere meniva, da bi zelo prav prišli bodočim upokojenkam. Da, žal zaenkrat obstaja samo v bolj ženski verziji. Notri je med drugim tudi kopica idej, kako izkoristiti na novo pridobljen čas in načini, kako oživeti pozabljene hobije. Želeli sva, da je to paket novih možnosti in novih začetkov in meniva, da to vibracijo čutijo tudi tisti, ki jim je to darilo bilo podarjeno.

Plani za naprej? Postopoma izdajati nove pakete (mimogrede – imava cel zveščič (hah, zveščič. Napisano deluje hecno 🙂 idej, katere paketke še morava izdati), ampak res postopoma. Zdi se nama, da bo prevelika zmeda, če dava ven 10 novih. Če ima kdo drugačno mnenje, bova veseli vseh komentarjev in nasvetov.

Udeležili sva se tudi podjetniškega dogodka Magic woman v Ljubljani. Sicer nisva imeli stojnice, je se pa bilo zelo prijetno malo podružiti z ostalimi podjetnicami.

To bo zaenkrat vse, želiva vam zagona in pozitivne energije poln marec! Če pa potrebujete kakšno posebno darilo, pa veste, kje naju najdete. 😉


Za nas se je leto sicer začelo (in prejšnje končalo) kašljajoče in smrkajoče in s povišano temperaturo. Morda pa je prav povišana temperatura vnela žar v srcu, ki naju žene naprej z novo energijo, idejami in projekti.

Veva, da je preteklo leto precej na slabem glasu in zdi se, da se s tem strinja cel svet. Res je, da bi se morda nekatere stvari lahko odvijale bolje, kot so se, ampak nikakor pa ne moremo prejšnjemu letu narediti krivice. Vsaj midve sva zanj zelo hvaležni. Zakaj? – Zaradi Podari paketka. Zaradi tega velikega in pogumnega koraka, ki je razlog, da zjutraj vstaneva. Zaradi mnogih priložnosti, ki so vodile k vedno novim. Zaradi super ljudi, ki sva jih spoznali na poti. Zaradi starih prijateljev, ki so varno zatočišče, pošteni kritiki in večni feni. Zaradi vseh, ki v katerem koli pogledu podpirajo in spodbujajo najin trud. Tako da ne, nikakor ne moreva reči, da je preteklo leto bilo slabo. Svet se pač vrti – eni odhajajo (včasih so med njimi tudi slavni in veliko premladi) in eni prihajajo. Na potek dogodkov ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na to, kako jih bomo sprejeli. Zelo ljuba besedna zveza mi je »blessing in disguise«, oziroma »blagoslov v preobleki«. Če bi se potrudili in skušali videti, da so vse stvari za nekaj dobre, bi živeli veliko bolj mirno življenje. Z manj drame.

Torej: rečeva lahko, da bodo stvari od te točke šle samo na bolje. Cenimo udobje, ki ga imamo, zavetje, izkušnje in ljudi.

Da, po raziskavah in študijah bi januar naj bil eden od bolj depresivnih mesecev. Ampak to je samo teorija. Kako bi lahko bili slabe volje, ko pa je narava januarja tako čudovita? Sprehodi v snegu, smučanje, sankanje, drsanje, kepanje, branje v udobnem fotelju, zasnežene koče … možnosti za veselje je ogromno.

Skratka : vsem želiva, da bi se koncentrirali na pozitivno. Da bi bili zdravi. Da bi v denarnici vedno bilo dovolj cekinov, da bi si lahko privoščili kaj za dušo. Da bi tank bil vedno poln in glava polna idej.

Srečno!!


… nekje v tistem času je Urška začela predvajati božične pesmi. Priznam, navadno sem stroga zaviralka prezgodnjega predvajanja, okraševanja in oglaševanja vsega božičnega, takrat pa mi je kanec prijalo. Zakaj? Zato, ker sva bili sredi izdelovanja in oblikovanja adventnih koledarjev in da bi bili izdelki karseda pristni in kvalitetni, sva se morali poslužiti vsakega trika, da sva se lahko poistovetili z božičnim duhom.

Adventni koledarji aktivnosti za otroke in pare… so res nekaj posebnega. To dejstvo se potrjuje vedno znova, z vsakim novim odzivom zadovoljnih strank. Vmes so tudi takšni, ki naju ganejo skoraj do solz (skoraj pa zato, ker kot gajstni in odločni mladi ženski, ki želita prodreti v od moških zdominiran poslovni svet, skušava obdržati resno držo in tlačiti ter kontrolirati nepredvidljive čustvene navale) in si jih za motivacijo nalepiva na steno. Saj nisva tako trdni, potrebni so bili robčki. Solze sreče so vedno dobrodošle.

Torej, adventni koledarji… 24 aktivnosti in skoraj toliko prilog. Za vsak dan posebej. Personalizirani. ZAPEČATENI. Izdelava enega, z vnaprej pripravljenimi stvarmi (kar se je pač dalo vnaprej pripraviti) je vzela več kot dve uri časa. In kaj sva se naučili? Predvsem to, da si bova drugo leto morali določene stvari poenostaviti. Saj si tudi Božiček stvari poenostavi. Res pa je tudi, da ima on čas celo leto in ima za sabo celo hordo pomagačev, midve pa sva v najslabšem primeru dve, čas pa imava tudi strogo odmerjen. Torej, če povzamemo, zmagava. 🙂

Jap, v preteklem mesecu in pol se je zgodilo ogromno stvari. Dnevi in tedni pa tako bežijo mimo, da se je včasih težko malo zaustaviti in vse dogodke v glavi še enkrat predelati. Zgodilo se je uspešno sodelovanje s priznano blogerko Oopsi. Zgodilo se je sodelovanje z mlado blogerko French Vanilla. Vse objave si lahko preberete na njunih straneh. Super punci, zelo profesionalni, prijazni in kul. Pravi »babi«.

Sodelovali smo na Start:up vikendu Tovarne podjemov Maribor. Po treh dneh urjenja, predstavitev in pitchev se nama je uspelo prebiti v zmagovalno šesterico, juhej! To pomeni, da bova s pomočjo novih sodelovanj še boljši, bolj moderni, bolj dostopni, bolj nori in v vseh pogledih izboljšani. Edina prava pot je ta navzgor oz. kot bi rekla Yazz, the only way is up, baby.

V tem času sva v ponudbo spletne trgovinice dodali tudi manjše verzije že obstoječih paketkov, mini paketke in božične paketke.

Mini so zelo simpatični in primerni za celo paleto žensk in priložnosti, vsebujejo pa verižice in zapestnice opremljene s srčnimi, življenjskimi sporočili.

Pri božičnih paketkih pa sva si dali duška… Gledali sva na to, da se bo našlo kaj za vsakogar in da bo primerno za žepe različnih dimenzij (po velikosti in vrednosti paketka). Pri tem pa sva pazili, da bova obdržali praktičnost, kvaliteto in humor. Ponosni sva na njih. 🙂

Med vsem pakiranjem je najina pisarna dejansko izgledala kot božičkova delavnica, midve pa sva se počutili kot dva velika škrata. Vse naokoli so ležali frclji pisanega papirja, bleščice, trakovi, sladkorne palčke in vejice zelenja (hm, v bistvu je temu še vedno tako). Razveseliva se vsakega obiska, ker pomeni dober izgovor, da se odtrgava od dela in skidava ven ves odpadni material. Dnevi minevajo tako hitro, da predvajanje božične glasbe naenkrat ni več prerano in mala bela smrečica na okenski polici (v mint barvi logotipa Podari paketek, Urškino maslo, seveda) ne izgleda več kot nenajavljen gost. Vedno globlje korakamo v december.

20161207_142807_1_

Aja, v preteklem mesecu sva tudi prodali svoji duši in … se vpisali v fitnes. Po celodnevnem delu v pisarni je potrebno razmigati ritke. In utrditi mišice, da bodo lažje tovorile pakete na pošto. 🙂

Včasih se zjutraj s težavo vstaneva in se privlečeva do pisarne, priznava. Ko pa sva enkrat tukaj in se zavzameva, da počneva nekaj svojega, da sva v bistvu že precej dosegli, da sva na dobri poti in da je kava na dosegu roke v vsakem trenutku, takrat pa ugotoviva, da je jutranje vstajanje izredno zanemarljiva stvar glede na to, da počneva nekaj, kar naju izpopolnjuje. Vse je tako, kot mora biti. The only way is up (baby).


Jaz, da bi pisala blog?? A bi to sploh kdo bral? A ni bilo to moderno že pred leti in je zdaj malo “demode” (“Demode”, ker je to tudi starinski izraz, štekate šalo?)?. Da, vse to se mi je podilo po glavi. Pa tudi zdaj se mi še. Res pa je tudi, da se že kar nekaj let poigravam z mislijo o blogu. Morda do zdaj pač nisem imela dovolj konkretnega razloga, zakaj začeti. Glede na to, koliko razmišljam in koliko se zadnje čase dogaja, bo materiala ogromno.

O čem bi torej začela pisati? Lahko bi začela s tem, kaj zadnje dni počnem. Zadnje dni bolj malo spim. Zadnje dni cele dneve preživljam v pisarni, ki je malo tudi atelje. Z Urško. Ob kavah in čajih in radiu. Tu in tam kaki instant juhi. In kaj počneva? Piševa, printava, sestavljava, cefrava, zavijava, krasiva, oblikujeva, diskutirava, surfava, bereva, se izobražujeva in predvsem veliko (in ne morem dovolj poudariti kako veliko) reževa! In na vsake toliko se zavem, da sem srečna in da me vse to izpolnjuje.

test

Glede na to, da je ta blog na najini spletni strani, je menda že jasno, kaj počneva. Začeli sva uresničevati svojo “poslovno idejo”. Poslovno v narekovajih zato, ker na to ne gledava ravno kot na biznis, ampak predvsem na nekaj, kar sva si zamislili in bi radi izvedli in s tem k nečemu pripomogli. Imeli sva veliko srečo, da sva ena v drugi našli team nasprotnega pola in da se zaradi tega odlično dopolnjujeva. In procentualno gledano, zelo malokrat skregava.

Vsi začetki so težki. Čeprav priznava, da se vsak dan pojavljajo tudi nove zadeve, na katere je treba misliti in ki jih je potrebno urediti. Od birokratskih zadev, do čisto fizičnega rezanja. Ja, spet smo pri rezanju. Težko ga je ne omeniti, ker ga je TOLIKO. 🙂 Ampak odločili sva se, da bova čas rezanja porabili za “brainstormanje” za nove ideje in zaenkrat to kar funkcionira. Zamislili sva si pa tudi “rezanje party”, druženje s prijatelji, kjer vsak dobi v roke škarje in imamo prijetno združeno s koristnim in vsi skupaj “multitaskamo” in hkrati preživljamo kvaliteten čas eden z drugim. To, za kar v zadnjem obdobju ni bilo na voljo dovolj časa.

img_2515

Finančni vložki so… nepredvidljivi. Čas, namenjen delu – še bolj nepredvidljiv. In obojega je ogromno. In radi bi, da se bodoče stranke tega zavedajo in da ne vidijo zgolj cene darila, ampak izviren produkt dveh mladih žensk, v katerega sta vložili vse svoje znanje, izkušnje, delo, finance, ideje, čas, živce, smeh in srečo. In sta si ob tem upali stopiti na negotovo podjetniško pot, polno pasti, na katere bosta še naleteli (to zadnje je bilo malo samomotivacijsko). Ampak sta na to pripravljeni.

Ker včasih je vse, kar potrebuješ, podpora bližnjih. In šalca kave. 🙂

Veseli bova vsakega komentarja in feedbacka.